Čebelarsko društvo Domžale
Dve leti pred upokojitvijo sem začel razmišljati, kaj bom počel po upokojitvi. Takrat narediš inventuro: kaj si delal, kaj delaš sedaj in kaj bi rad delal v prihodnjih letih. Najprej sem hotel imeti konja, potem sem razmišljal o psu, vendar sem iskal še nekaj več. Želel sem biti produktiven, da bi ustvarjal nekaj za sebe pa tudi za druge. Stari oče je bil čebelar, imel je nekaj več kot 20 panjev. Po vojni si je s tem opomogel in ponovno zgradil porušeno hišo. Tudi v poklicnem življenju sem bil »blizu« čebelarstvu – med drugim sem pri Zvezi za tehnično kulturo skrbel za šolske zadruge, znotraj teh pa so bili čebelarski krožki. Ko sem svojo namero, da bi postal čebelar zaupal prijatelju, me je ta podprl. Rekel je: to delaj, boš videl, da te čebelarstvo povsem zasvoji. Tako sem po upokojitvi vse prihranke vložil v čebelnjak. Prva leta mi je po končani sezoni kar nekaj manjkalo, ker ni bilo dela pri čebelah, sedaj pa sem tega časa kar vesel, saj je vedno toliko za postoriti in načrtovati naslednjo sezono.
Na kratko: težko. Še najraje delam v društvu, ker so tu hitro vidni rezultati, drugje pa ni tako – vse gre bolj počasi. Prizadevam si, da bi naša krovna organizacija, torej Čebelarska zveza Slovenije resnično služila nam, čebelarjem. Zato tudi na lastno pobudo povezujem predsednike društev na našem področju. Skupaj iščemo predloge za boljše delo ČZS. Nekaj nas je razočaranih nad njihovo nekritičnostjo in neustvarjalnostjo. Žal pogosto tudi že sprejeti sklepi čez nekaj časa »razvodenijo«, želim pa tudi več spoštovanja pravil in postopkov. Čeprav s kritiko želim dobro in vedno kritiziram dejanja in ne človeka, žal marsikdo jemlje to osebno.
Pri vodenju komisije za izobraževanje sem ugotovil, da so člani komisije kompetentni in da je to ena najpomembnejših komisij. Ključna so dobra izobraževanja, dobra praksa in to, da smo na tekočem z najnovejšimi dosežki znanosti. Pogrešamo program za usposabljanje mentorjev, kar bo ena naših nalog za naprej. Med drugim – tudi naši debatni večeri so ena izmed oblik izobraževanj.
V društvu imamo tri cilje. Najprej mora društvo čim bolj skrbeti za svoje člane. Vendar gre tu za vzajemnost, saj morajo tudi člani čim bolj skrbeti za društvo. Za društvo si je treba vzeti čas. Vsi moramo imeti koristi – tako strokovno kot družabno. Spodbujati moramo sodelovanje med čebelarji. Za program in kvalitetno pripravo akcij mora skrbeti vodstvo.
Kot drugi cilj vidim vpetost društva v lokalno okolje. To je sicer težavno, saj pokrivamo veliko krajevnih skupnosti. Čebelarji moramo čim več dati svojemu kraju, torej se moramo udeleževati krajevnih dogodkov, pokazati svoje delo in uspehe ter biti zanimivi za sokrajane. Tudi občina mora čutiti koristi, ki jih nudimo čebelarji.
Tretji cilj pa je sodelovanje v regiji, med društvi ob Kamniški Bistrici, pa tudi malo širše v osrednji Sloveniji. Moja vizija je, da bi nekoč imeli svojo blagovno znamko medu – med iz osrednje Slovenije.
Osredotočil se bom na čebelarstvo in opustil druge funkcije, ki se me še »držijo« iz službenega obdobja. Poleg čebelarstva bi rad več časa posvetil družini, med drugim bi rad s sinom šel na večje potovanje.
Bolj konkretno pa se bom znotraj čebelarstva posvetil še bolj kot doslej odnosu do starejših in do njihovega znanja. Tudi z mladimi bom več delal, saj bom skupaj s Stanetom vodil krožek v Domžalah, prihodnje leto pa že načrtujemo krožek v Ihanu. Kmalu bo čas za slovenski zajtrk. Do konca leta bomo imeli še dve debati. Skupaj s ČD Lukovica in Dob Krtina bomo organizirali vsaj eno predavanje še letos in eno v januarju, saj s tem krepimo sodelovanje, pa tudi bolj racionalno je. Novoletno srečanje s plesom bomo prav tako organizirali skupaj s ČD Lukovica, Dob Krtina in Dolsko. Ne smem pozabiti tudi na spletno stran, ki mora zaživeti še letos.
Rad bi, da bi se člani poznali med seboj, da bi sodelovali in si pomagali. Za društvo pa si želim, da bi bilo čim bogatejše tako strokovno kot finančno, da bo lahko uspešno izpolnjevalo svoje poslanstvo.
Hvala tvoje odgovore. Na koncu in pod črto pa še tole: vemo, da je čebelar »glavni« v čebelnjaku, vendar pa mora »poslušati« matico. Kaj pa tvoja matica pravi o tvojem čebelarstvu?
No, včasih, ko me cele dneve ni doma zaradi čebel in drugih čebelarskih obveznosti, se tudi jezi, vendar me podpira, z veseljem pomaga in sodeluje pri društvenih akcijah. Pomembno se mi zdi, da se v društvo vključijo tudi družinski člani naših čebelarjev, saj se tako stkejo še močnejše vezi med nami.
Navigacija
- Domov
- Društvo
- Novice
- Za čebelarje
- Naši člani
PRIJAVITE SE NA E-NOVICE!
Še niste člani? Prijavite se na e-novice in ostanite v stiku z čebelarskim svetom!